Select Page

Projekti šole

Sončkovi dnevi

To je šolski projekt, ki se je začel z uvajanjem devetletke, kar pomeni, da je to projekt, ki ima že zelo dolgo tradicijo. Vključuje dejavnosti, ki povezujejo otroke in učitelje 1. triade z okoliškimi vrtci, torej bodočimi prvošolci, njihovimi starši in z vzgojiteljicami.

Osnovni namen je starše in bodoče šolarje seznaniti z življenjem in delom na šoli. Zato ta projekt poteka v mesecu januarju, ko povabimo medse otroke, vzgojiteljice in starše. Predstavimo jim šolo, naše dejavnosti in tudi sami otroci se lahko preizkusijo v različnih aktivnostih.
Projekt poteka tri dni, v dopoldanskem in popoldanskem času.

Vodja: Sabina Penezič

Zdrava šola

Evropska mreža zdravih šol (The European Network of Healt Promoting Schools–ENHPS ) je nastala kot strateški projekt pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, Sveta Evrope in Evropske komisije. V letu 2007 se je mreža preimenovala v Schools for Health of Europe (SHE), mednarodna koordinacija projekta pa se je iz SZO prenesla na Nizozemski inštitut za promocijo zdravja. V projektu sodeluje 43 držav. V mnogih državah delujejo nacionalne oziroma regijske mreže Zdravih šol.

Slovenija se je z 12-imi pilotskimi šolami priključila Evropski mreži zdravih šol leta 1993. Projekt Slovenske mreže zdravih šol podpirata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, nacionalno koordinacijo pa vodi Inštitut za varovanje zdravja RS.

Naša šola je od leta 1998 vključena v projekt Slovenske mreže zdravih šol. zdravasola

Namen Zdrave šole je promocija zdravja v šolskem okolju. Vsebine zdravja so v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema izrednega pomena in lahko pomembno prispevajo k boljšemu zdravju, dobremu počutju, učni uspešnosti in kvaliteti življenja šolarjev. Dejstvo, da otroci v času šolanja preživijo v šoli na tisoče ur, je sijajna priložnost, da z načrtovanimi in usmerjenimi dejavnostmi za krepitev zdravja lahko vplivamo na bolj zdrav življenjski slog in posledično na večje zdravje otrok, mladostnikov in kasneje odraslih ljudi.

S priključitvijo v Slovensko mrežo zdravih šol skušamo slediti namenom in ciljem Zdravih šol skozi učni načrt ter prikriti učni načrt, z načrtovanjem šolskih dejavnosti na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju, s ciljem ohranjanja in izboljšanja zdravja svojih učencev, staršev ter vseh zaposlenih.

Z vstopom v mrežo Zdravih šol smo se zavezali, da bomo spodbujali uresničevanje naslednjih ciljev:

1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci.
3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bodo oblikovali raznovrstne pobude.
5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.
6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta vzgoje za zdravje.
8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učencev ter vseh zaposlenih v šoli.
9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.

 

EKO šola

V Sloveniji poteka projekt, ki se imenuje “EKOŠOLA “, v okviru društva DOVES.
Projekt Ekošola kot način življenja je program, ki uvaja načrtno in celostno okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole skladno z metodologijo 7 korakov, ki jih lahko primerjamo z ISO standardi 14001. S projektom »Ekošola kot način življenja« se gradijo vrednote za odgovoren način našega bivanja na tem planetu. Prav »Ekošola kot način življenja« skozi metodološko dodelan in mednarodno primerljiv model razvija odgovorno ravnanje z okoljem in naravo z možnostjo medpredmetnega povezovanja znanja za življenje.
Zavedanje, da bodo današnji učenci lahko vplivali in sprejemali pomembne odločitve že v bližnji prihodnosti, je eno od temeljnih načel Ekošole kot načina življenja.. Ekošola poveča zavest in skrb za človeka vključno z varovanjem zdravja, graditvijo medsebojnih odnosov, skrbi za okolje in naravo. Skratka celostno gradi človeka za prihodnost.
Glavni cilj slovenske ekošole je vzgoja otroka in mladostnika, da bi mu skrb za okolje in naravo postala del življenja.

Več podatkov najdete na spletni strani http://www.ekosola.si/ .

Mladi za napredek Maribora

CILJI:
– razvijati socialne veščine,
– razvijati samostojnost,
– razvijati splošno razgledanost in uporabnost znanja, širiti vseživljenjsko znanje
– izdelati raziskovalni nalogo (Mladi za napredek Maribora)
– abstrahiranje, posploševanje, sklepanje, kritično mišljenje, logično strukturiranje, kritično sprejemanje informacij,
– analiziranje, sintetiziranje, presojanje, vrednotenje,
– varna uporaba IKT tehnologije, pridobivanje, presojanje in shranjevanje informacij,
– zavedanje razlik med resničnim in navideznim svetom, spoštovanje zasebnosti in etičnih načel,
– upoštevanje zanesljivosti in veljavnosti informacij,
– učinkovite organiziranje in načrtovanja dela (samomotiviranje, samozaupanje, krepitev radovednosti)
Vodja: Simona Klinger

Kulturna šola

Kulturna šola je državni projekt v osnovnih šolah, namenjen predvsem obšolskim dejavnostim s področja kulture, ki ima jasen cilj – dvigniti kvaliteto in obseg aktivnega in pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev.
Zato Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije ter društvom Geoss vsako leto objavi razpis za naziv KULTURNA ŠOLA. Šola, ki si pridobi ta naziv, ga lahko uporablja tri leta. Komisija razdeli prijavljene šole v tri kategorije: velike šole, srednje velike in majhne šole. Morda je videti vse zelo preprosto, vendar se je potrebno z večletnim delom dokazati na mnogih področjih kulturnega življenja.
Naziv kulturna šola dobi šola, ki tako po številčnosti kot kakovosti izkazujejo nadpovprečno aktivno kulturno udejstvovanje učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu interesnih dejavnosti, ki niso del učnega programa.
Cilji izbirnega postopka so krepitev kulturne vzgoje na osnovnih šolah ter ustvarjalnost mladih na različnih umetnostnih področjih, podpiranje kakovostnih dosežkov mladih na kulturnem področju, spodbujanje izobraževanja mentorjev in organizatorjev v osnovnih šolah, ki se udejstvujejo na ljubiteljskem kulturnem področju ter motivirati šole, da postanejo žarišča kulturnih programov v lokalnem okolju z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja.
Na razpisu lahko kandidirajo osnovne šole:
– ki imajo izkazano razvejano in kakovostno kulturno delovanje na vsaj treh izmed naštetih področij v časovnem obdobju zadnjih 3 let: glasba, gledališče, lutke, folklorna dejavnost, film in video, ples, likovna in fotografska dejavnost, literatura in varovanje kulturne dediščine;
– ki v kulturno delovanje vključujejo večje število učencev in učiteljev;
– v katerih programi nastajajo in se izvajajo pretežno v okviru izbirnih predmetov in interesnih dejavnosti;
– ki omogočajo in spodbujajo mentorsko delo zaposlenih s specifičnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem na področjih kulturnega in umetniškega udejstvovanja;
– katerih šolske skupine redno sodelujejo na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, namenjenih predstavitvi, primerjavi in vrednotenju dosežkov;
– na katerih redno prirejajo kulturne dogodke, namenjene učencem;
– na katerih pripravljajo kulturne programe za širšo lokalno javnost;
– omogočajo dejavnost drugih kulturnih društev in skupin v svojih prostorih.

Naša šola, Osnovna šola Tabor I Maribor, je v petek, 19. 9. 2014, prejela naziv KULTURNA ŠOLA. Naziv smo prejeli za obdobje treh let. Hkrati smo prejeli tudi zastavo in priznanje. Priznanje je dokaz, da veliko in zelo kvalitetno delamo na področju kulture. Zato smo pridobili naziv Kulturna šola, ki ga bomo nosili s ponosom, saj spadamo v krog tistih šol, ki se izkazujejo z nadpovprečno kulturno dejavnostjo.
Podelitev je potekala v Brežicah. Šolo sta zastopali devetošolki Janja Horvat in Tjaša Šimunić. Najprej so po Brežicah potekale različne delavnice, nato pa je sledil skupen nastop vseh 300 sodelujočih učencev pred občinsko zgradbo. Sklepna prireditev pa je potekala v Domu kulture, kjer so se po uvodnih pozdravih z muzikalom Čisto navaden dan predstavili učenci in učitelji brežiške osnovne šole.

Bojana Trunk, koordinatorica kulturnih dejavnosti na šoli

Prostovoljstvo

Prostovoljstvo deluje na različnih področjih – socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (na primer gasilske organizacije, reševalci) in na mnogih drugih področjih. Opravljajo ga ženske in moški, mladi ljudje in otroci, ljudje srednjih let in starejše osebe, vanj se lahko vključujejo vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni načelnih omejitev. Prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost, ker:

• izboljšuje kakovost življenja v družbi;
• brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob, izključeni;
• je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi;
• prostovoljsko delo je bodisi samostojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost delovanju služb in institucij.

ZGODOVINA PROSTOVOLJSTVA

Prostovoljstvo ni nekaj novega. Je naravni instinkt družbe po samoohranitvi. Zaradi industrializacije, sodobnega reorganiziranja osebnega časa posameznika in zgubljanja pomena naravnih družinskih skupnostih se je pojavilo veliko posameznikov, ki ne morejo zadovoljiti osnovnih in dodatnih življenjskih potreb ter so v skrbi padli na breme države in prostovoljcev. Prva društva in organizirano prostovoljstvo so se pojavila v 19. stoletju in so v veliki meri potekala tudi pod vplivom Cerkve. Do intenzivnejšega razvoja je prišlo v začetku 20. stoletja. Leta 1922 so začela delovati taborniška gibanja, po drugi svetovni vojni pa je takratna Jugoslavija močno spodbudila mladinske delovne brigade. Za prvo obdobju po vojni je bilo značilno, da je država močno nadzorovala kakršne koli prostovoljske aktivnosti, kar se je izkazalo tudi z Zakonom o verskih društvih, ki je leta 1946 omejil delovanje Karitasa.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do intenzivnega ustanavljanja različnih interesnih društev, ki so delovala predvsem in večina samo na podlagi prostovoljskega dela. Leta 1987 so izšli Hrastovski anali, ki so nastali na pobudi videz nepomembnega tabora mednarodnih strokovnjakov v Zavodu Hrastovec Trate, ki je namenjen osebam z motnjo v duševnem razvoju. Pomembnost tega dogodka je ravno v začetku deinstitucionalizacije in odpiranju totalitarnih zaprtih ustanov. Stroka je začela prepoznavati pomembnost prostovoljskega dela in začela nanj gledati kot na dodatno pomoč ter kvaliteto in ne kot tekmovanje, kateri sektor ponuja uporabnikom boljšo pomoč.

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila ustanovljena Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva kot društvo, katerega osnovno poslanstvo je razvoj in promocija prostovoljstva v Sloveniji na nacionalni ravni. Na podlagi sodelovanja se je ustanovila tudi Slovenska mreža prostovoljskih organizacij, ki danes šteje že več kot 900 prostovoljskih organizacij. V tem času so se v Sloveniji tudi uradno ustanovile različne mednarodne institucije, ki temeljijo na delovanju prostovoljcev, kot so Amnesty International Slovenija, Društvo Unicef Slovenija in Rdeči križ Slovenija. Država in lokalna skupnost sta začeli vzpostavljati mehanizme financiranja nevladnega sektorja v Sloveniji in s tem pomembno vplivati na razvoj prostovoljstva.

To je bil tudi čas profesionalizacije nevladnega sektorja in širjenja prostovoljstva v javnem sektorju. V tem času je bilo pod vodstvom predsednice Slovenske filantropije napisanih kar devet strokovnih knjig o prostovoljstvu in tudi veliko strokovnih člankov.

(vir: www.prostovoljstvo.org)

Vodja: Mirna Tabak

 

Nadarjeni učenci

CILJI:
– učenci razvijajo miselne tehnike za konstruktivno, celovito in sodelovalno razmišljanje,
– spoznavajo tehnike kreativnega razmišljanja,
– učijo se uporabljati napredne tehnike pri učenju.
– pridobljene miselne veščine in vseživljenjska znanja uporabljajo v vsakdanjem življenju se pripravljajo na tekmovanja, ki se nanašajo na vseživljenjska znanja (pomnjenje/Memoriada, hitro branje/Hibra, finančno opismenjevanje).
– ozaveščajo prednosti in posledice, ki jo prinaša nadarjenost.
– razvijajo občutljivost za reševanje problemov, ki koristijo širšemu družbenemu okolju (v odnosu do vrstnikov, ljudi s posebnimi potrebami, starostnikov, narave/ekologija idr.)
– spoznavajo nova učna okolja (ogledi razstav, delavnice v zunanjih ustanovah, izmenjava izkušenj z ljudmi, ki so uspešni v svojem poklicnem okolju idr.)

Vodja: Bojana Trunk

Bralna pismenost

(OBJEM – Ozaveščanje Branje Jezik Evalvacija Modeli)

Brati pomeni početi podvige.
Brati je možno marsikaj.
Recimo: grozdje in fige in knjige
in med brati še kaj.
(Tone Pavček)

Bralna pismenost je bistvena za uspešnost v današnji družbi, zato se še posebej velika pozornost posveča opismenjevanju. Današnji

Informacijska tabla projekta Objem v zbornici

čas s prehajanjem na digitalne pripomočke označuje pomembno prelomnico v bralnem opismenjevanju. Zato smo se kot šola odločili, da se pridružimo projektu, ki vzpodbuja prav razvoj bralne pismenosti.

Cilji projekta so naslednji:
– vzpostavitev oz. nadgradnja ustvarjalnega in inovativnega učnega okolja za dvig splošnih kompetenc;
– vzpostavitev oz. nadgradnja celovitega in učinkovitega podpornega okolja za oblikovanje, preizkušanje in implementacijo pedagoških strategij, metod in oblik dela, ob strokovni podpori javnih visokošolskih zavodov;
– spremljava dejavnosti projekta ter evalvacija dosežkov.

Trajanje projekta: od 4. 11. 2016 do 30. 6. 2022.

Naloge šolskega razvojnega tima implementacijske šole:
– sodelovanje pri začetni in končni analizi stanja ter pri evalvaciji in merjenju napredka bralne pismenosti,

– preizkušanje didaktičnih pristopov in strategij,

– udeležba na regijskih usposabljanjih, kjer aktivno sodelujejo ter nato posredujejo usvojeno na srečanjih projektnega tima na VIZ z aktivnim   sodelovanjem in medsebojnimi hospitacijami,

– sodelovanje pri pripravi in predstavitvi projekta in predstavitvah primerov dobre prakse,
– sodelovanje v mrežah razvojnih in implementacijskih VIZ .

Vodja projekta:
Metka Gselman Sedak

Najnovejši prispevki

Novejše fotografije

Koledar prispevkov

avgust 2020
P T S Č P S N
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  
(Skupno 550 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost